3. Istrski maraton

Pri family Marolt smo si za prvi uradni tekaški izziv v letu 2016 postavili 3. Istrski maraton. Ati in mami sta se tudi tokrat odločila za najdaljšo disciplino: maraton-42 km, jaz pa za njegovo polovičko-21 km (Jakob pa je zaenkrat še vedno logistični vodja in voznik, brez katerega noben tekaški dogodek ne bi bil tako zabaven). Istrski maraton povezuje Koper, Izolo in Piran ter velja za najbolj slikovit slovenski maraton (slovenska Istra je res fantastično razgibana za tek, okolje pa naravnost čudovito). Vsako leto je začetek v drugem kraju, tako da se proga vedno malo spremeni. Prijavljenih je bilo 4000 tekačev iz 22 držav. Približno 2000 ljudi je teklo na polmaratonu (trasa za 21km: Koper-Izola-Piran-Portorož) in okoli 400 na maratonu (trasa za 42km: Portorož-Izola-Koper-Izola-Piran-Portorož), ostali pa so se podali na 11,5 km dolg rekreativni tek.

V soboto smo se po kosilu (družinska tradicija: en dan pred tekaškim dogodkom so na jedilniku palačinke – YES!) odpravili v prelep Portorož (morje, kako sem te pogrešala!!!). Najprej dvig štartnih številk, kjer so na tabli polmaraton poimenovali kot le 5 km tek s 16 km ogrevanja (haha, res zabavno), nato pa kavica (no vbistvu smo se vsi namesto kave raje odločili za sladoled :D) v naši priljubljeni kavarni Cacao.

Jutro teka. Ati in mami sta se nervozno prestavljala sem ter tja in s strahospoštovanjem do najdaljše tekaške atletske discipline pripravljala zadnje malenkosti (primerne nogavice, oguljeni tekaški copati, geli za energijo med tekom, štratne številke, telefon za štetje kilometrov, MARTISE majčka za srečo …). Začela sta ob 10.00 v Portorožu, jaz pa ob 11.00 v Kopru (haha, seveda sem pred tem zamudila zadnji avtobus do Kopra, zato hvalabogu za Jakoba).

… že tečem … Pot mi je poznana, saj sodelujemo na Istrskem maratonu od samega začetka. Tek ob obali, ko lahko ves čas opazujem morje, mi je seveda najljubši. Verjetno sem malo prehitra glede na prejšnje treninge (ugotovim, kar že vem: bolje bi jih bilo imeti več 😀 ). Množica te potegne (energija tekačev na takšnih dogodkih je NORA). Pri nekje 4 km srečam atija in mami, ki tečeta v nasprotno smer (proti Kopru) z ostalimi maratonci. Veseli, da se vidimo, si mahamo in vsaj za nekaj kilometrov lažje nadaljujemo s tekom.

Tek te zasvoji. Obožujem občutek, ko tečem. Veter, morje, glasba in tek so zame popolna kombinacija. Ko tečem, planiram. Ali pa ne razmišljam kaj dosti. Včasih o vsem. Vsak tek je drugačen. Najboljši so tisti, ko ne pridem do svojega vzdržljivostnega maksimuma, saj lahko takrat najbolj uživam. Včasih kaj boli. Greš čez to. Včasih dobiš nore ideje (MARTISE). Razrešijo ste ti problemi. Kar sami od sebe. Dobiš nov vpogled. In ti tečeš ter opazuješ svoje telo in čudovito okolje, ki te obdaja (vau, res je že vse zeleno). Zdi se mi, da se del odgovora na vprašanje, zakaj tako rada tečem, skriva v tem, da sem takrat res prisotna v trenutku. Ne želim si biti nikjer drugje (ni to vsa poantna življenja?). Občutek, da je tvoje telo močno in da zmore tudi daljše razdalje, je res prijeten (potrebovala sem veliko kilometrov, da sem tu, kjer sem in ponosna sem na vsakega izmed njih). Ves čas si potihoma pojem (glasba je moja velika ljubezen, z njo je vse lepše in bolj barvito). Živa sem. Vesela sem, da živim. Zbudim se iz površinskega življenja. Bolj čutim in doživljam. Pogovarjam se s sabo, si govorim, da zmorem. Razmišljam o svojih sanjah in ciljih. Vse je bolj jasno. In ko greš čez fizično bolečino, da prideš do cilja, veš, da lahko dosežeš marsikaj. Da si sposoben premagovati ovire. Da si lahko postavljaš izzive, saj jih znaš uresničiti. Tek me sestavi. In tek me dela boljšega človeka.

3. Istrski maraton
3. Istrski maraton

No, pa je tek za nami. Hodimo malo počasneje in bolj na široko, a z nasmeški na obrazih. Izmenjujemo si zgodbe in opažanja, zopet smo navdušeni nad lepotami Istre, hrabrimi tekači in nad vso ogranizacijo dogodka. Čudovit dan zaključimo s poznim kosilom v Hotelu Marina v Izoli (že po lanskem teku smo bili navdušeni nad ponudbo in tiramisujem s šparglji, ki smo si ga na koncu privoščili tudi tokrat 😀 ).

Ko končaš, si včasih rečeš: dovolj. Danes pa me že srbijo podplati in razmišljam o novih povdigih. O tem, če se mi bo uspelo pripraviti za Maraton treh src (vsi trije smo prijavljeni za tadolgega). Smo nori? 😀 Ali pa je tek res tako zasvojljiv?

Torej Martina.. Greš čez 6 tednov na 42km? I DARE YOU TO RUN

Martise t-shirt, I DARE YOU TO RUN

Na fotografijah so naslednja MARTISE oblačila, ki jih lahko izdelamo tudi zate (na vsa vprašanja z veseljem odgovoriva na e-mail naslovu: martise@martise.eu):

Brez komentarjev

Pustite sporočilo

Vašega e-poštnega naslova ne bomo objavili.

KONTAKT

Studio Urška Marolt s.p.
Urška Marolt
+386 41 637 884

Šolska ulica 28
3330 Mozirje

 

FOLLOW US ON

MARTISE ATELJE

Šmihelska cesta 1
3330 Mozirje

Delovni čas:
PONEDELJEK-PETEK
7.00 – 15.00

Ostali termini za stranke tudi po dogovoru
(041 637 884).